Na včerajšnjem zasedanju je volilna komisija pregledala vse prejete kandidature za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, ki so bile oddane pravočasno. Uradni kandidati so Tomaž Barada, Franjo Bobinac in mag. Janez Sodržnik.
Volilna skupščina OKS bo 16. decembra volila tretjega predsednika krovne športne zveze v državi od osamosvojitve po Janezu Kocijančiču, ki je OKS-ZŠZ vodil od ustanovitve v začetku devetdesetih let, in Gabrovcu, ki je bil predsednik zadnjih osem let.
Za vodilni položaj v slovenskem športu se bodo potegovali trije kandidati, vsi že športni funkcionarji: Tomaž Barada in mag. Janez Sodržnik, oba trenutno podpredsednika OKS-ZŠZ ter dolgoletni predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac.
Za zmago kandidati potrebujejo podporo večine prisotnih delegatov na volilni skupščini. To sestavlja 118 delegatov, predstavnikov različnih športnih zvez. Med temi je 38 predstavnikov nacionalnih panožnih zvez olimpijskih športov. Glasovi predstavnikov olimpijskih športov morajo v skladu z listino MOK-a predstavljati najmanj 51 % glasov prisotnih članov skupščine, zato ima, če ta večina ni dosežena, vsak toliko dodatnih glasov, da je ta delež dosežen, če je prisotna več kot polovica teh predstavnikov. Delegati olimpijskih športov imajo najmanj po dva glasova, prav tako imata po dva glasova olimpijca, ki ju je imenovala komisija športnikov, in dva nekdanja športnika olimpijca, ki ju je imenoval Klub slovenskih olimpijcev.
Člani skupščine so še predstavniki nacionalnih zvez, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite, 24, nacionalne zveze neolimpijskih športov, ki so včlanjeni v Generalno združenje mednarodnih športnih organizacij (GAISF), ki jih je 15. V skupščini je še največ 30 predstavnikov lokalnih športnih zvez, šest predstavnikov zvez in združenj, od tega štirje predstavniki zvez, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse, predstavnik športnih zvez in združenj ter predstavnik zamejskega športa. V skupščini je še individualni ustanovitelj OKS-ZŠZ Miroslav Cerar, bil pa bi tudi član MOK-a, ki pa ga Slovenija trenutno nima. Predstavniki lokalnih športnih zvez ter šest predstavnikov zvez in združenj predstavljajo eno tretjino glasov skupščine. Če ta delež ni dosežen, prejmejo predstavniki teh skupin, pod pogojem, da je prisotnih vsaj polovica predstavnikov teh skupin, toliko dodatnih glasov ali deležev glasu, da je ena tretjina prisotnih glasov skupščine dosežena.
Seje organov OKS-ZŠZ, torej tudi volilne skupščine, so izvedene v živo s prisotnostjo delegatov. Volitve so tajne, kar tudi pomeni, da se lahko napovedi, kdo ima večjo podporo, lahko precej spremenijo, ko bodo delegati oddajali svoje glasove 16. decembra. Tedaj bo znano, kdo bo po Janezu Kocijančiču, ki je OKS-ZŠZ vodil od ustanovitve v začetku devetdesetih let, in Bogdanu Gabrovcu, ki je bil predsednik zadnjih osem let, vodil slovensko olimpijsko gibanje. Poleg predsednika bodo na prihajajočih volitvah delegati volili še izvršni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko komisijo in druge organe slovenskega olimpijskega gibanja.
V 32. členu pravil OKS, ki so bila sprejeta 16. junija letos je določeno, da so volitve v organe praviloma tajne, razen če bi za posamezen organ OKS-ZŠZ kandidiralo točno toliko posameznikov, kot je število članov tega organa. Na letošnjih volitvah bodo delegati volili z volilnimi lističi in ne elektronsko, kar pomeni, da se bo glasovanje za posamezne organe verjetno zelo zavleklo kot je bil primer tudi na volitvah pred osmimi leti, ko je Gabrovec na koncu dobil več podpore kot srebrni olimpijec Andraž Vehovar in ljubljanski župan Zoran Janković.
"Zaradi relativno zapletenih volilnih pravil in upoštevanja strukturnih razmerij med posameznimi športi v organih OKS-ZŠZ (olimpijski, neolimpijski, individualni, kolektivni ...), ženske kvote v organih OKS-ZŠZ, starostne omejitve glede članstva v organih ter velikega števila volilnih upravičencev, bo postopek izvedbe volitev zahteven, a upamo, da bo tako z vsebinskega kot časovnega vidika tekel tekoče," je povedal Samo Košir, vodja pravne službe OKS.
Mandati so štiriletni, za članstvo v organih OKS-ZŠZ pa se ne more potegovati oseba, ki je v koledarskem letu volitev izpolnila 71 let. Izvršni odbor pa lahko določi, da starostna omejitev ne velja za nekaj članov, med njimi za največ pet kandidatov za člane IO. V to kvoto ne šteje individualni ustanovitelj OKS-ZŠZ, ki je po smrti Leona Štuklja le še Miroslav Cerar.
Letošnja redna letna skupščina OKS-ZŠZ je v Celju 16. junija, ko je potrdila spremembe svojih pravil, med novostmi uvedla obvezno 20 % kvoto za ženske v IO, za druge organe se bo to spodbujalo in postopoma uvedlo do leta 2026. Eden od podpredsednikov bo predstavnik športnikov, kar doslej ni bilo izrecno navedeno.
Pri volitvah članov IO bo lahko izvoljeni predsednik predložil listo kandidatov za IO. Izvoljeni bodo kandidati, ki bodo prejeli največ glasov po strukturi organov OKS-ZŠZ in minimalno dvajset odstotkov oddanih glasov. Predsednik bo po novih pravilih predložil listo za tri podpredsednike, kandidat pa bo lahko le na eni listi. Vloga kolegija predsednika se je bolj formalizirala, doslej je bilo to le posvetovalno delovno telo.
