Dolgoletni predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac je eden od treh kandidatov, ki se bo 16. decembra potegoval za mesto predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. V pogovoru za STA je za zagotavljanje boljših pogojev za slovenski šport izkušeni poslovnež izpostavil potrebo po močnem dialogu z državo in s sponzorji.
Šport v Sloveniji je fenomen z vidika rezultatov, je ocenil, ob tem pa je finančno podhranjen, zato si po njegovem zasluži več denarja in boljšo organiziranost. Izpostavil je, da je bil ravno on tisti, ki je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami izzval politiko, da bi se letni program športa podvojil na 52 milijonov evrov.
Pri delu za uresničitev teh obljub Bobinac stavi na svoje izkušnje pri povezovanju in dialogu. "Zdi se mi, da mora predsednik OKS skupaj s ekipo znati vzpostaviti konstruktivni dialog z vsakokratno politiko. Ne govorim samo o trenutni, ampak z vsakokratno. Tega dialoga po moje ni bilo dovolj in trdim, da bi ga lahko pomembno izboljšal," je dejal za STA.
Izkušnje s povezovanjem ljudi, vodenjem in usklajevanjem različnih interesov, ki jih je pridobil v gospodarstvu, predvsem pri vodenju Gorenja z 10.000 zaposlenimi, je ocenil za glavno odliko v primerjavi z njegovima tekmecema za predsednika OKS, podpredsednikoma krovne zveze Tomažem Barado in Janezom Sodržnikom.
Ravno procesi v Gorenju, ki je od leta 2018 v lasti Hisensa, pri tem pa je Bobinac prevzel vlogo podpredsednika v skupini in Sloveniji zagotovil mesto za vodenje operacij Hisensa v Evropi, so botrovali, da se že pred osmimi leti ni podal v tekmo za predsednika OKS.
"Takrat je bilo prezgodaj, ker smo bili znotraj Gorenja na prelomnici ... Zdaj, ko je ta proces zaključen in se čutim mirnega, želim s svojimi 40-letnimi izkušnjami in znanjem doprinesti k spremembam, ki jih slovenski šport potrebuje," je dejal o razlogih za svojo kandidaturo.
Na vprašanje o kampanji pred volitvami v OKS, se je v prvi vrsti obregnil ob vlogo trenutnega vodstva OKS. "Rekel bi, da zagotovo ni prav, da se odhajajoče vodstvo ukvarja z volitvami, saj bi moralo imeti nevtralno držo," je dejal o izraženi podpori sedanjega predsednika Bogdana Gabrovca za Barado.
Zagovarja odprto in pošteno kampanjo, kot je dejal, brez kazanja s prstom na druge. "Če imamo na eni strani verjetno v obeh mojih protikandidatih neka dva nasprotna pola, se jaz iz teh nasprotnih polov popolnoma izločam, ker to ni moja igra in moja tekma, ampak je moja tekma v interesu slovenskega športa in sem absolutno nad parcialnimi zgodbami."
Kot je zatrdil, ima celovit odnos do športa in tako gleda tudi na delovanje krovne športne zveze, ima tudi veliko izkušenj s pridobivanjem sponzorjev.
Trenutna ureditev odnosov med zvezami in tudi lokalno ravnjo v okviru OKS se mu zdi dobra podlaga za delo naprej. "Ob prihodu se bom do konca seznanil s to problematiko. Že zdaj imam precej indicev, da je treba kakšne stvari tudi pregledati in jih spremeniti. Ampak ne revolucionarno, temveč tako, da se pošteno pogleda in morda uravnoteži, kjer bi se izkazalo, da je to potrebno," je dejal.
Ocenil je, da so bili v zadnjem obdobju pri statusnih pravicah športnikov med kariero in tudi po njej pri razvoju možnosti za drugo kariero narejeni koraki v pravo smer. Meni pa, da bi se lahko na tem področju naredilo več: "Tako z vidika nagrad ob največjih vrhunskih dosežkih športnikov, ki so izjemni ambasadorji ugleda naše države, predvsem pa pri pripravah za drugo kariero."
Pri tem želi dati več poudarka možnosti zaposlovanja nekdanjih športnikov v vrstah OKS, zvez in klubov, kjer bi ob enakih izkušnjah in znanjih pri zapolnjevanju mest v marketingu, financah, IT imeli prednost pred drugimi kandidati.
Glede iskanja rešitev za financiranje trenerjev je ocenil, da je treba postaviti ustrezen model za zagotavljanje njihovega delovanja, saj se zaveda, da gre za enega najpomembnejših temeljev slovenskega športa.
Na področju zgodnjega vključevanja v šport je zagovornik skandinavskega pristopa, ki je v mlajših kategorijah, pri otrocih do 12 let, dokaj odprt do ukvarjanja z različnimi panogami. "Najboljše norveške rokometašice sedanjega obdobja so se v teh mladih letih ukvarjale tudi z drugimi športi," je navedel in poudaril pomen bazičnih športov za razvoj motoričnih sposobnosti. Tako se ne bi dogajalo, da bi imeli zaradi prezgodnjega usmerjanja v času telesne rasti, na primer v rokometu, na določenih položajih v članski konkurenci nato kopico izvrstnih posameznikov, na drugih pa velik primanjkljaj.
Dodatno se mu zdi v zgodnjih starostnih kategorijah smiselno omejiti hlastanje po rezultatih. "Z nekimi smernicami OKS bi tako lahko spodbudili zveze, da preverijo sistem tekmovanj. Želel bi, da do določenih starostnih kategorij ne štejejo zgolj zadetki oziroma rezultati ... ampak da bi se upoštevalo tudi koliko dečkov ali deklic je tekmovalo, koliko jih je doseglo zadetke ali dosega neke rezultate, kako široka je baza kluba in podobno."
Kot je poudaril, se je ob športnih dosežkih Slovenija izkazala tudi kot izjemna organizatorka mednarodnih športnih dogodkov. Tako podpira organizacijo dogodkov različnih velikosti, ne izključuje niti ideje o organizaciji zimskih olimpijskih iger v sodelovanju s sosedami, pri čemer pa si želi predvsem tehtnega premisleka, na kakšen način in s kom organizirati tovrsten dogodek.
"Imeti preveč partnerjev pri organizaciji je lahko tudi problem. Mogoče lahko sodelujeta samo dve državi in ni nujno, da tri dežele," je dejal o v zadnjem času ponovno obujeni ideji o možnosti izvedbe ZOI z Avstrijo in Italijo.
Bobinac, ki se mu zdi vzdrževanje kondicije, tako telesne kot umske, pomembno, se zato z ženo rad odpravi na pohode, sam pa igra tudi tenis, plava in kolesari. Med njegovimi največjimi dosežki na področju športa izpostavlja delovanje RZS.
"V tem smislu sem najbolj ponosen na vrhunsko ekipo sodelavcev, s katerimi smo jasno finančno in organizacijsko konsolidirali zvezo in vsa tekmovanja na nacionalni in mednarodni ravni brezhibno potekajo," je dejal in izpostavil tudi nedavno uspešno izpeljano evropsko prvenstvo v rokometu za ženske.
