Sem športnik po duši, zato kandidiram v imenu športnikov

Sem športnik po duši, zato kandidiram v imenu športnikov
Podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Tomaž Barada je eden od treh kandidatov, ki se bo 16. decembra na volilni skupščini potegoval za mesto predsednika OKS. Kot je dejal v pogovoru za STA, je športnik po duši in v praksi, zato si želi v vlogi predsednika krovne športne zveze dati večji glas športnikom.

"V prvi vrsti moram povedati, da razmišljam kot športnik, razmišljam kot nekdo, ki želi postati vrhunski športnik," je povedal. "Skrbi me ravno to, da se v Sloveniji, pa tudi po svetu, govori samo o zvezdnikih, malokdaj pa govorimo o tem, kaj storiti, da športniki lahko pridejo do vrhunskih rezultatov."

Vključenost športnikov v vseh pogledih izpostavlja kot svojo glavno odliko v tekmi za vodenje OKS proti dolgoletnemu predsedniku Rokometne zveze Slovenije Franju Bobincu in kolegu podpredsedniku OKS Janezu Sodržniku. "Iz lastnih izkušenj poznam, kaj športnik potrebuje v samem začetku ter nadaljevanju kariere, ko že doseže določene uspehe. Po tekmovalni karieri sem pot nadaljeval tudi kot funkcionar in trener, tako da dejansko poznam vse vidike vrhunskih rezultatov," je dejal za STA.

Zaradi svoje tesne povezanosti z različnimi vidiki športa večkratni evropski in svetovni prvak v taekwondoju in kickboxu od športnih funkcionarjev pričakuje predvsem tesno vključenost v športne procese in skrb za športnike. "Meni je možnost druge kariere izjemno pomembna," je dejal.

Tudi zato poleg večje vloge športnikov pri delovanju OKS izpostavlja njihovo vlogo v drugi karieri kot ključni izziv. "Žalostno se mi zdi, da imamo športnike, dobitnike olimpijskih medalj, za katere danes niti ne vemo, kaj delajo. Mislim, da morajo imeti svoj status. Moramo jim omogočiti, da živijo normalno življenje. Ne da jim to kar dajemo, ampak da jim omogočimo delovna mesta po koncu kariere," je v grobem opisal stanje.

V kampanji za pridobivanje podpore panožnih zvez ocenjuje, da ima podporo večine zvez olimpijskih športov, sicer pa, tako kot njegova protikandidata, ni zadovoljen s potekom kampanje. "Moram reči, da sem glede tega zelo razočaran, ker ne igramo športne igre, in menim, da je takšna pot slabo ogledalo za tiste, ki nas gledajo od zunaj."

Pri tem se mu zdijo obtožbe s strani protikandidatov glede podpore, ki mu jo je izrekel aktualni predsednik OKS Bogdan Gabrovec, neutemeljene. Kot je dejal, je normalno, da ima sedanji predsednik pravico povedati svoje mnenje o tem, koga podpira. Tega pa ne vidi kot pritisk na delegate: "Jaz še nisem doživel situacije, kjer bi Bogdan Gabrovec nekomu rekel: 'glej, za njega boš glasoval'."

Barada je optimist, da bo država glede financiranja športa prepoznala njegovo pomembnost in zagotovila več sredstev skozi letni program športa. "Zavedati se moramo, da smo zagotovo ena izmed držav z najmanjšim državnim prilivom za šport," je dejal.

Opozoril je sicer, da v nekaterih pogledih šport niti ne izrabi vsega, kar mu država omogoča. Tako je izpostavil možnost zvez, društev in drugih, da od posameznikov dobijo namenjen delež dohodnine v znesku do enega odstotka. Kot pravi, se je le majhen delež vseh odločil za to možnost.

Na vprašanje, kako bo odpiral vrata do državnih predstavnikov, da bi zagotovil uresničitev obljube o podvojitvi sredstev letnega programa za šport na 52 milijonov evrov, dane na okrogli mizi pred državnozborskimi volitvami marca v Planici, si Barada v prvi vrsti želi dokončno rešitev, v katero ministrstvo šport sploh sodi.

"Jaz upam, da se bo ta zgodba v kratkem rešila, da bomo vedeli, kdo je tisti naš pravi sogovornik ... Saj bom z veseljem potrkal na vrata vladajočih in jih opozoril na to, kar so nam obljubili," je napovedal.

Na dosedanje delovanje OKS Barada gleda pozitivno, tudi v razmerju do panožnih zvez. V prihodnosti kot pomemben del nadgradnje dela vidi na področju izobraževanja trenerjev. Po zaključku projekta v znesku 7 milijonov evrov, ki ga sofinancira EU, bo na tem področju treba zapolniti vrzel, je ocenil.

Glede razmerij med športnimi panogami je ocenil, da "nikoli in nikdar ne bomo vsi zadovoljni". Na vprašanje, ali se bo ta količnik znižal na ravni ekipnih športov ali individualnih športnih panog, meni, da je v redu tako, kot je zdaj razdeljeno.

Ocenil je, da Slovenija velja za odlično organizatorko športnih dogodkov, pri državni podpori za pridobivanje organizacijskih pravic pa bi veljalo razmisliti o drugačnem modelu. "Ni pravično do ostalih športov v Sloveniji, da država zajeten del denarne pogače iz letnega programa športa, ki je namenjen vsem, vzame in dodeli organizatorju posamezne mednarodne športne prireditve. Ali naj dodeli dodatna sredstva ali pa naj se organizatorji odpravijo na trg," je dejal. Glede ideje o organizaciji zimskih olimpijskih iger z Avstrijo in Italijo je izpostavil, da je do tega potrebno pristopiti preudarno.

Na področju vključevanja otrok v šport je mnenja, da današnje razmere niso več zdrave, saj otroci in njihovi starši prehitro želijo preveč. "Ko spremljam športna tekmovanja, sploh v najnižjih starostnih kategorijah, vidim, da so vsi starši že dosti pametnejši od trenerjev," je pripomnil in ocenil, da bo to težko spremeniti. Pri tem vztraja, da je ustaljen sistem kategorizacije šele pri 14 letih pravilen.

Barada je glede motivacije za kandidaturo poudaril, da je s športom povezan že od četrtega leta, ko je sprva začel trenirati gimnastiko, redno aktiven pa je še danes. V nadaljevanju je kljub težki mladosti, v zgodnjih letih sta umrla oba starša, prišel do evropskih in svetovnih naslovov.

"Država mi je omogočila, da sem treniral, omogočila mi je, da sem dosegel to, kar sem, in danes čutim, da je čas, da bi to, kar sem od države tako ali drugače dobil, vrnil športu," je pojasnil.

Njegov največji uspeh v športu ponazarjajo stenski portreti tistih, ki so trenirali v njegovem vadbenem centru za borilne veščine v Mariboru. "Na njej je zdaj 37 evropskih in svetovnih prvakov, ki sem jih ustvaril, ob tem pa še en dodaten v 'talonu', kamor uvrščam Benjamina Savška (olimpijskega prvaka v slalomu na divjih vodah v kanuju, op. STA), ki je dejansko tudi zadnja štiri leta pred olimpijskimi igrami treniral z mano."

Glavni sponzor

Glavni medijski sponzor

Veliki sponzorji

Sponzorji